Tomo Križnar in Bojana Pivk Križnar

Tomo Križnar 

Tomo Križnar (roj. 1954 na Jesenicah, Slovenija) je diplomirani ekonomist in strojni inženir, ki je leta 1985 zapustil službo vodje projektov za odnose z IBM-om v podjetju Iskra – takrat največji tehnološki korporaciji v Jugoslaviji – in se s kolesom podal na sedemletno potovanje okoli sveta.

Svoje izkušnje in srečanja z ljudmi po vsem svetu je dokumentiral v številnih knjigah in dokumentarnih filmih. Od takrat ni bil več redno zaposlen – ostaja zvest samemu sebi, v sedlu kolesa, ki ga žene naprej kot sodobnega nomada.

Kot neodvisni avtor in publicist že desetletja išče »originalnega Človeka« – avtohtone skupnosti, ki jih ogrožajo tehnokratski in ekonomistični sistemi, vojne ter mediji množičnega poneumljanja. Njegovo delo je usmerjeno v ozaveščanje, dokumentiranje in konkretno pomoč najbolj ogroženim ljudstvom sveta.

Dokumentarni filmi

V sodelovanju z režiserko Majo Weiss je ustvaril več dokumentarnih filmov, ki so mednarodno prepoznani in nagrajeni:

  • Samotne sledi (1995)
  • Nuba, čisti ljudje (2000)
  • Nuba, glasovi z druge strani (2001)
  • Dar Fur – vojna za vodo (2008)
  • Oči in ušesa Boga – videonadzor Sudana (2012)
  • Trohnjenje 2022 (2022)

Ti filmi so prisilili mednarodne organizacije, da so usmerile pozornost na prikrite genocidne politike nad avtohtonimi ljudstvi v Sahelu, zlasti v Sudanu.

Aktivizem in humanitarno delo

V zadnjem desetletju je razširil svoje delovanje tudi na konkretno pomoč – z razdeljevanjem informacijske tehnologije in nadzornih brezpilotnih letal pomaga staroselskim skupnostim v Nubskih gorah in provinci Modri Nil. Skupaj z ženo Bojano zagovarjata vzpostavitev transnacionalnih naravnih kulturnih habitatov, ki bi omogočili avtohtonim prebivalcem, da ostanejo na svojih plemenskih ozemljih in se izognejo begunskim taboriščem.

Od leta 2017 se osredotočata na pomoč skupnostim, ki se brez podpore mednarodnih organizacij soočajo z novim širjenjem gobavosti zaradi vojn za nadzor nad vodo, zemljo in minerali.

Knjige

  • Z biciklom okoli sveta (1990)
  • Šambala. Z biciklom v Tibet (1994)
  • Samotne sledi (1995)
  • Mana. Z biciklom med Indijanci (1996)
  • Nuba, čisti ljudje (1999)
  • Nafta in voda (2008)

Medijsko sodelovanje

  • Prispevki v vseh večjih slovenskih časopisih: Delo, Dnevnik, Večer, Primorski dnevnik
  • Redni sodelavec Radia Slovenija in TV Slovenija
  • Neodvisna predavanja z multivizijami po kulturnih ustanovah po Sloveniji

Priznanja in nagrade

  • Častni doktorat Univerze Kartagina, Italija (2010)
  • Državljan Evrope (2015)
  • Delova osebnost leta (2000)
  • Slovenec leta – Dnevnik (2001)
  • Nagrada Naša žena (2002)
  • Več nagrad za najboljši dokumentarni film na mednarodnih festivalih (Portorož, Graz, Telluride, Krakow, Praga, Durban, Katmandu)
  • Dva Viktorja za dokumentarne filme v sodelovanju z Majo Weis

Bojana Pivk Križnar

Bojana Pivk Križnar (rojena leta 1969 v Logatcu, nekdanja Jugoslavija, danes Slovenija) je učiteljica na Osnovni šoli 8 talcev Logatec, novinarka za Radio 94 iz Postojne, mati 21-letne hčere in ključna sodelavka ter gonilna sila Ustanove Toma Križnarja.

Njeno delo presega meje klasičnega poučevanja. Leta 2010 je s svojimi učenci izdala zbirko pravljic V hiški sredi gozda, ki je izšla v tiskani obliki, zvočnem zapisu in braillovi pisavi. Novembra 2013 je skupaj z možem Tomom Križnarjem v šole v Nubskih gorah pretihotapila prvih 100 kilogramov šolskih potrebščin – v regijo, ki jo je UNICEF označil kot nedosegljivo zaradi vojne.

Od takrat dalje je Bojana poročala za različne medije o vojnih grozotah in genocidih v Afriki:

  • Leta 2014 o vojni za koltan v DR Kongo in iztrebljanju Pigmejcev.
  • Leta 2015 o množičnem iztrebljanju staroselcev v Komoganzi, Sudan.
  • Leta 2016 o prikriti vojni proti Topozam in Turkanam v Južnem Sudanu in Keniji.

Decembra 2017 je prvič srečala gobavce v gorah Lomon in Acheron. Od takrat dalje vsakoletne božične praznike, silvestrovanja in novoletne počitnice preživlja med snemanjem žrtev vojn za naravne vire in širjenjem bakterije leprae. Vmes se vrača v Evropo, kjer vodi kampanje ozaveščanja javnosti in lobira pri politikih, vladnih ter nevladnih organizacijah za pomoč najbolj ogroženim.

Dokumentarni filmi

Bojana je avtorica, režiserka in scenaristka več kratkih dokumentarnih filmov:

  • Snemanje z droni v Nubskih gorah (2013)
  • Let nad taboriščem beguncev Yida (2014)
  • Toposa (2016)

Skupaj z možem Tomom Križnarjem je sodelovala kot koscenaristka in korežiserka pri:

  • Leni Riefenstahl Nuba 2013 (2013)
  • S šolarji v Nubskih gorah (2014)
  • Bombardiranje vasi Tamatingo (2015)
  • Gobavost v Nubskih gorah (2017)

Je tudi soavtorica zahtevnega 55-minutnega dokumentarnega filma Trohnenje 2022, ki je nastajal deset let. Prispevala je snemanje, scenarij in režijo.

Razstave

  • Otroške risbe: Začutite to, kar čutijo nedolžni

    • Evropski parlament, Bruselj (2014)
    • Rotovž, Ljubljana (2015)

  • Fotografske razstave:

    • Afrika v Piranu (z možem Tomom Križnarjem) – Galerija Runa, Apolonijeva palača, Piran (2021)
    • Med virusi in bakterijami – Trohnjenje 2021 – Galerija Salsaverde, Izola (2021)

Več o Bojani

Njeno delo, pogum in predanost so predstavljeni v številnih intervjujih in prispevkih: