Njegovo sporočilo ob prejetju:

Spoštovani,
hvala!
Najlepša hvala, še posebno, če bom imel priložnost povedati svoje sporočilo. Ki je na kratko in preprosto takole:

Takoj, danes, ne jutri, potrebujemo novo politiko do žrtev klimatskih sprememb in vojn za nadzor naravnih virov v Afriki, še posebno v Sahelu in konkretno v Sudanu, kjer je bila na »demokratičnih volitvah« ravnokar ponovno »izvoljena« vojaška islamska fundamentalistična hunta Omarja Bashirja, za katerim je Mednarodno sodišče v Haagu že leta 2011 izdalo tiralico z obtožnico, da je kriv genocida v Darfurju.

Množice beguncev pred žejo, lakoto, nasiljem in vsesplošno neprespektivnostjo, ki bežijo po avtocesti čez Saharo in Sredozemsko morje in se na najbolj dramatične načine utapljajo na našem pragu in so končno javno izpostavljene tudi v naših medijih, so nam sporočilo, da zunanja politika EU ne sme več podpirati lokalnih elit v Afriki s katerimi si naši evropski koristolovci in vojni dobičkarji delijo fantastične dobičke. In da moramo takoj, danes, ne jutri, začeti podpirati soljudi, domačine, staroselce, da jim bo omogočeno ostati doma in se preživljati z delom svojih rok in angažiranjem svojih potencialov in kapacitet , ne pa da so v boju za golo preživetje prisiljeni bežati v njim tuje in neprijazno okolje, v naše breme in slabo vest in vse bolj prisotne občutke ogroženosti in destabilizacije, ki načenja »cono udobja«, podobno kot je nekoč prej Rimski imperij.

Tej katastrofalni politiki se somišljeniki zoperstavljamo s produkcijo dokumentarnih filmov (Nuba, čisti ljudje”, “Dar Fur – Vojna za vodo”, Oči in ušesa boga – video nadzor Sudana … ) in z vzgajanjem in z opremljanjem domačinov z digitalno tehnologijo in s satelitskimi povezavami na svetovni splet, kar jim omogoča da sami kričijo na pomoč. Zadnje dve leti pa tudi s cenenimi droni z nameščenimi kamerami in lobiranjem za razglasitev področij z najbolj bogato kulturno dediščino, ki seveda ni materialna ampak jo vsak lahko opazi v staroselskih vrednotah sobivanja in sožitja v danih naravnih okoljih na žrtvenikih sveta, za neke vrste “transnacionalne naravne parke”, ki utegnejo rešiti staroselske družine podobno kot rešujejo združbe goril in slonov v bolj varnih predelih Afrike.

Za uresničitev te ideje naša civilna pobuda potrebuje čim širšo podporo še občutljivih in dobronamernih prebivalcev Evropske Unije.

Tomo Križnar