Sporočamo, da je naša vrtalna naprava 29. marca na ladji pristala v pristanišču Port Sudan. Izkrcali so jo, a je naš najtesnejši sodelavec Suleiman Jamus skupaj s svojimi ljudmi od tedaj do tega trenutka niso uspeli prevzeti – baje zaradi zapletov s sudansko birokracijo, ki zna biti tudi kleptokracija. 

Navsezgodaj danes zjutraj so nas dosegle novice, da je po štirih mesecih nenehnih, stopnjujočih se in vse bolj množičnih demonstracijah ponoči sudanska vojska odstranila in zaprla predsednika Omarja Hassana al Bashirja, ki ga Mednarodno sodišče v Haagu obtožuje štirih največjih zločinov proti človeštvu, vključno z genocidom v Darfurju.

Skupaj z Bashirem je tisti del vojske, ki je danes prestopil na stran protestnikov, izločil iz igre tudi več kot sto petdeset najbližjih iz Bashirjeve islamistične vojaške hunte, ki je trideset let kradla, iztrebljala in pobijala po Sudanu.

Vojaška hunta, ki je trenutno pod ključem, je največja in najhujša grozodejstva počela na plemenskih ozemljih najbolj nedolžnih sudanskih staroselcev v Darfurju, Nubskih gorah in Modrem Nilu.

Vodja Sudan People Liberation Army (SPLA North ) Abdel Azis izjavlja, da bodo sodelovali samo s tistimi novimi oblastmi, ki se bodo odpovedale šariatskemu pravu, ki ga je razglasil Bashir po celem ostanku Sudana po odcepitvi in razglasitvi neodvisnosti Republike Južni Sudan julija 2011.

Šariatsko pravo še naprej podpira Muslimanska bratovščina – za katero se govori da v ozadju dramatičnih dogodkov izvaja svoj državni udar v Sudanu.

Naši kontakti v Kartumu in diaspore v Evropi in Ameriki sporočajo, da so po nalogu Varnostne službe iz zaporov začeli izpuščati politične zapornike. V Kassali so ukaz prehiteli lokalni demonstranti, ki so svoje tovariše, ki jih je režim od začetka upora 19. decembra po celem Sudanu pobil z živimi kroglami, več od petdeset do sto pozaprl, mučil in obdržal v takoimenovanih “hišah strahov” več kot 30.000, osvobodili kar sami.

Ne ve se pa še ta trenutek, kaj se dogaja s silami v specialni vojski za hitra posredovanja Rapid Support Forces (RSF), ki jim je moloh Bashir zadnjih pet let, potem ko jih je rekrutiral iz džandžavidov v Darfurju, ki so kot plačanci opravljali zanj najbolj umazana dela, bolj zaupal, kot redni Sudan Army Forces (SAF) in National Security Servisu (NSS) skupaj.

Suleiman Jamus je pred pol ure potrdil, da je na varnem v svoji novi hiši v Kartumu in da se za svoje življenje ne boji, saj vsak ve, da je od samega začetka upora v Darfurju aprila 2003 z uporniki.

Vidite ga lahko v našem dokumentarnem filmu Dar Fur – Vojna za vodo (Maja Weiss & Tomo Križnar, 2008) in berete v knjigi Nafta in voda (Ustanova Tomo Križnar, Ljubljana 2010).

Po socialnih omrežjih vsako sekundo prihajajo nova obvestila. Vsi po vrsti se bojijo, da bodo tudi to zgodbo v Sudanu izkoristile tuje sile za svoje interese na sudanskih naravnih virih.

V Ustanovi Tomo Križnar in humanitarni organizaciji H.O.P.E. pa se najbolj tresemo, kaj se bo v vrtincu krvave žehte, ki se lahko začne vsak trenutek med številnimi skupinami, ki zdaj tekmujejo med seboj, katera se bo ustoličila v vladno palačo na Nilu, zgodilo z našima dvema mercedesovima tovornjakom in naloženo opremo za iskanje vode.

Zbiranje prispevkov za iskanje vode v Darfurju se je začelo na prošnjo Suleimana Jamusa leta 2008 v Gibanju pravičnost in razvoj takratnega predsednika Slovenije dr. Janeza Drnovška.  Klemen Mihelič je po ilegalnem obisku žrtev klimatskih sprememb in vojne za vodo leta v Darfurju leta 2009 ustanovil humanitarno organizacijo H.O.P.E. in na najbolj transparenten način nadaljeval z zbiranjem. Dve leti kasneje je za 165.000 EUR iz druge roke kupil opremo, ki jo je bilo potrebno obnoviti. Njegov brat in prijatelji so vložili v obnovo več kot 500 ur prostovoljnega dela.

Vrtalke naslednjih osem let nismo upali poslati v Darfur, zato ker Jamus ni mogel zagotoviti varnega transporta z nobene strani. 2011 je izbruhnila nova vojna v Nubskih gorah in septembra tudi v Modrem Nilu, nato pa še nova državljanska vojna v Republiki Južni Sudan decembra 2013. Ves Sahel do deževnih pragozdov grozi z vsesplošnim kaosom.

Lani sva z ženo Bojano v Nubskih gorah in Modrem med snemanjem žrtev nove velike lakote odkrila trohnjenje še živih ljudi. Gobavost! S posnetki sva od Svetovne zdravstvene organizacije zahtevala takojšen odziv, začetek projekta preprečevanja nalezljive bolezni in dobavo zdravil v oseminštiridesetih urah, kot imajo zapisano, da morajo odreagirati v svojem statutu. Ampak WHO se je opravičil, da na prepovedana področja v Sudanu, ki jih je določil Bashir, ne sme nobena agencija OZN.

Trohnjenje najbolj nedolžnih živih teles v Sudanu je očitno posledica trohnjenja morale najbolj nenedolžnih  in presranih na planetu.

Lepra oziroma Hansenova bolezen se v sramoto celega človeštva širi naprej.

Domačini sumijo, da gre za še eno zaroto, ki ni samo teorija!

Letos pozimi sva posnela dovolj, da bomo montirali nov dokumentarni film. Antibiotike nameravava kupiti na črnem trgu nekje v Afriki in jih tihotapiti v Nubo kar sama.

Okoli sedemdesetletni Jamus  je z nami na Turistični 4 v Naklem preživel sedem let, eno leto na koncu tudi v Kliničnem centru, Infekcijski kliniki in bolnici na Golniku. Več kot en mesec vmes je bil nezavesten. Zdravniki bi ga odklopili, če se ne bi za Jamusa zavzela mlada muslimanska zdravnica z Jesenic in odkrila latentno obliko tuberkuloze, ki so jo nato pozdravili z antibiotiki.

Nsha Alah je najbolj pogosta beseda, ki smo jo vsa leta v naši družini in prijatelji največkrat slišali od Jamusa.

Možnosti za kolikor toliko varen transport vrtalke v Darfur so se pojavile šele, ko se je junija 2017 Jamus odločil vrniti v Kartum. Ne vemo, kako so ga sprejeli člani Muslimanske bratovščine, ki so do danes zjutraj vodili Sudan – po telefonu nismo upali spraševati, ker predvidevamo da Jamusu ves čas prisluškujejo. Lani je prav zato, da bi lahko uradno prevzel našo vrtalno napravo, za kar smo ga v Sloveniji in Sudanu pripravljali deset let, z mlajšimi zaupniki ustanovil humanitarno organizacijo Hope for People. Le-ta se je s pogodbo obvezala, da bo transportirala vrtalko iz pristanišča Port Sudan v Darfur in trenirala kadre in skrbela za vzdrževanje in rezervne dele.

Tomo Križnar, Postojna, 11. aprila 2019, 16:04