Razstavo risb otrok iz votlin v Nubskih gorah si boste po otvoritivi v Evropskem parlamentu lahko ogledali tudi v Sloveniji. Na otvoritev razstave “Začutite, kar čutijo nedolžni” v Desnem atriju Mestne hiše v Ljubljani vas vabimo 17. 11. 2015 ob 18.00.
Razstava bo na ogled do 10. 12. 2015.
9. november 2015: Razstava risb nubskih otrok Read More »
Tomo Križnar piše novo knjigo
Datum: 22. avg. 2015
Dolžina: 16 min. 33 s.
Aktivist, ki mu nikoli ne zmanjka energije in je, tako se zdi, vedno v gibanju in odkrivanju, te dni sedi v mirnem, napol vaškem okolju na Gorenjskem. Kar, priznava, zanj ni enostavno. Tomo Križnar namreč piše novo knjigo, s katero bo še enkrat pozval k ohranitvi nedolžnih ljudstev, ki so sicer na geopolitični šahovnici prezrta in brez moči. A vsebina knjige bo le krajši del pogovora, večinoma bo Tomo govoril o migrantih, ki prihajajo v Evropo, in o prepogosto prezrtih vzrokih migracij.
Novinar: Nejc Jemec
25. avgust 2015: Tomov intervju na Valu 202 - Tomo Križnar piše novo knjigo Read More »
Evropska poslanka Tanja Fajon (S&D/SD) Vas vljudno vabi v četrtek, 16. julija 2015, ob 18. uri, v Kavarno SEM, Metelkova 2, Ljubljana na okroglo mizo BEGUNSTVO DANES IN JUTRI z uglednimi gosti:
Faila Pašić Bišić, častna ambasadorka medkulturnega dialoga
Nina Gregori, Ministrstvo za notranje zadeve, Generalna direktorica Direktorata za upravne
notranje zadeve, migracije in naturalizacijo
Tomo Križnar, aktivist za človekove pravice, novinar, pisec in snemalec dokumentarnih filmov
Klemen Mihelič, humanitarna ustanova H.O.P.E
Suleiman Jamous, humanitarni koordinator JEM
Andrej Šter, Ministrstvo za zunanje zadeve, vodja konzularnega sektorja
Zadnji delitveni ključ, po katerem naj bi Slovenija sprejela okoli 700 beguncev, je sprožil številne polemike in veliko negativnih odzivov. Predlogu slovenska vlada ni preveč naklonjena, prav tako ne velik del državljanov. V zavesti Slovencev se vse bolj ukoreninja prepričanje, da gre bodisi za islamske teroriste bodisi za neizobražene reveže, ki nam bodo odžirali delo in si pridobivali privilegije, do katerih niso upravičeni. Tovrstno neargumentirano in z dokazi nepodprto razmišljanje podpihuje ksenofobijo in ni skladno s temelji in vrednotami EU. Z uglednimi gosti želim odgovoriti na obstoječe stereotipe ter številna vprašanja, povezana z vzroki begunske krize in njenim reševanjem, odgovornostjo svetovnih in evropskih akterjev in pa o človeških obrazih beguncev, ljudi, ki v nagonu po preživetju iščejo pomoč v razvitem delu sveta.
Vabilo na okroglo mizo: BEGUNSTVO DANES IN JUTRI z uglednimi gosti Read More »
1. julij 2015: Tomov intervju v Sobotni prilogi Večera (13. 6. 2015, PDF format) Read More »
Takoj, danes, ne jutri, potrebujemo novo politiko do žrtev klimatskih sprememb in vojn za nadzor naravnih viro v Afriki in še posebno v Sahelu in konkretno v Sudanu, kjer je bila na »demokratičnih volitvah« ravnokar ponovno »izvoljena« vojaška islamska fundamentalistična hunta Omarja Bashirja, za katerim je Mednarodno sodišče v Haagu že leta 2011 izdalo tiralico z obtožnico, da je kriv genocida v Darfurju. Množice begunjcev pred žejo, nasiljem, vsesplošno neprespektivnostjo, ki bežijo po avtocesti čez Saharo in Sredozemsko morje in se na najbolj dramatične načine utapljajo na našem pragu in so javno vse bolj izpostavljene končno v naših medijih, so nam sporočilo, da zunanja politika EU ne sme več podpirati lokalnih diktatorjev in elit v Afriki s katerimi si naši koristolovci in vojni dobičkarji delijo fantastične dobičke. In da moramo takoj, danes, ne jutri začeti podpirati soljudi, domačine, staroselce, indigene, aboridžine – ljudi od originala, da bodo mogli ostati doma in se preživljali z delom svojih rok in angažiranjem svojih potencialov in kapacitet , ne pa da so v boju za golo preživetje prisiljeni bežati v njim tuje in neprijazno okolje, v naše breme in slabo vest in vse bolj prisotne občutke ogroženosti in vsesplošne destabilizacije, ki načenja »cono udobja«.
Tej katastrofalni politiki se somišljeniki zoperstavljamo s produkcijo dokumentarnih filmov (Dar Fur – Vojna za vodo, Oči in ušesa boga – video nadzor Sudana … ) in vzgajanjem in opremljanjem domačinov z digitalno tehnologijo in satelitskimi povezavami na svetovni splet, ki jim omogočajo da sami kričijo na pomoč. Zadnje dve leti pa tudi z cenenimi droni z nameščenimi kamerami in lobiranjem za razglasitev področij z najbolj bogato kulturno dediščino, ki seveda ni materialna ampak jo vsak lahko opazi v staroselskih vrednotah sobivanja in sožitja v danih naravnih okoljih na žrtvenikih sveta, za neke vrste transnacionalne naravne parke, ki utegnejo rešiti staroselske družine podobno kot združbe goril in slonov v bolj varnih predelih Afrike.
Za uresničitev te ideje naša civilna pobuda potrebuje čim širšo podporo še občutljivih in dobronamernih prebivalcev Evropske Unije.
Tomo Križnar, 12. Junij 2015
13. junij 2015: “Komu zvoni” – Tomovo sporočilo javnosti  Read More »
Njegovo sporočilo ob prejetju:
Spoštovani,
hvala!
Najlepša hvala, še posebno, če bom imel priložnost povedati svoje sporočilo. Ki je na kratko in preprosto takole:
Takoj, danes, ne jutri, potrebujemo novo politiko do žrtev klimatskih sprememb in vojn za nadzor naravnih virov v Afriki, še posebno v Sahelu in konkretno v Sudanu, kjer je bila na »demokratičnih volitvah« ravnokar ponovno »izvoljena« vojaška islamska fundamentalistična hunta Omarja Bashirja, za katerim je Mednarodno sodišče v Haagu že leta 2011 izdalo tiralico z obtožnico, da je kriv genocida v Darfurju.
Množice beguncev pred žejo, lakoto, nasiljem in vsesplošno neprespektivnostjo, ki bežijo po avtocesti čez Saharo in Sredozemsko morje in se na najbolj dramatične načine utapljajo na našem pragu in so končno javno izpostavljene tudi v naših medijih, so nam sporočilo, da zunanja politika EU ne sme več podpirati lokalnih elit v Afriki s katerimi si naši evropski koristolovci in vojni dobičkarji delijo fantastične dobičke. In da moramo takoj, danes, ne jutri, začeti podpirati soljudi, domačine, staroselce, da jim bo omogočeno ostati doma in se preživljati z delom svojih rok in angažiranjem svojih potencialov in kapacitet , ne pa da so v boju za golo preživetje prisiljeni bežati v njim tuje in neprijazno okolje, v naše breme in slabo vest in vse bolj prisotne občutke ogroženosti in destabilizacije, ki načenja »cono udobja«, podobno kot je nekoč prej Rimski imperij.
Tej katastrofalni politiki se somišljeniki zoperstavljamo s produkcijo dokumentarnih filmov (Nuba, čisti ljudje”, “Dar Fur – Vojna za vodo”, Oči in ušesa boga – video nadzor Sudana … ) in z vzgajanjem in z opremljanjem domačinov z digitalno tehnologijo in s satelitskimi povezavami na svetovni splet, kar jim omogoča da sami kričijo na pomoč. Zadnje dve leti pa tudi s cenenimi droni z nameščenimi kamerami in lobiranjem za razglasitev področij z najbolj bogato kulturno dediščino, ki seveda ni materialna ampak jo vsak lahko opazi v staroselskih vrednotah sobivanja in sožitja v danih naravnih okoljih na žrtvenikih sveta, za neke vrste “transnacionalne naravne parke”, ki utegnejo rešiti staroselske družine podobno kot rešujejo združbe goril in slonov v bolj varnih predelih Afrike.
Za uresničitev te ideje naša civilna pobuda potrebuje čim širšo podporo še občutljivih in dobronamernih prebivalcev Evropske Unije.
Tomo Križnar
6. junij 2015: Tomo Križnar je prejel nagrado “European citizens’ prize” za leto 2015. Read More »
Posnetki iz vasi Kau, Niaro in Fungor, na vzhodu Nubskih gora, april 2015 Read More »
