Tomo Križnar je dobil mednarodno nagrado modri planet
25. november 2015: Tomu Križnarju je nemška fundacija za etiko in gospodarstvo Ethecon v soboto, 21. novembra, v Berlinu podelila mednarodno nagrado modri planet. Žirija je med drugim v obrazložitev zapisala: “Nagrada gre neustrašnemu, neutrudnemu borcu, ki ljudem vrača dostojanstvo in upanje v boljšo prihodnost. V svetu, kjer je edini kriterij za odločitve dobiček, slovenski borec za človekove pravice Tomo Križnar izrazito prispeva k ohranjanju in reševanju modrega planeta.”
Obenem fundacija Etheconpodeljuje tudi nagrado črni planet, ki si jo je letos zaradi uničevanja planeta prislužila ameriška kemična tovarna DowChemical. Pri odpravljanju povzročenih katastrof fundacija med drugim v Bhopalu in Fukujami pomaga pri gradnji bolnic.
Dogovori, kako in na kakšen način bo Ethecon pomagal staroselcem,ki v Nubskih gorah in provinci Modri Nil doživljajo genocid, kot že vrsto let dokazuje Tomo skupaj s podporniki, in so hkrati semena za prihodnost človeštva,so še v teku. O končnem dogovoru s fundacijo Ethecon in o njihovi obliki pomoči najbolj nedolžnim na planetu vas bomo obvestili tudi na naši spletni strani.
Na spodnjih povezavah si lahko pogledate posnetek podelitve s Tomovim govorom in ob tej priložnosti nastali prispevek na RTV SLO.
Razstavo risb otrok iz votlin v Nubskih gorah si boste po otvoritivi v Evropskem parlamentu lahko ogledali tudi v Sloveniji. Na otvoritev razstave “Začutite, kar čutijo nedolžni” v Desnem atriju Mestne hiše v Ljubljani vas vabimo 17. 11. 2015 ob 18.00. Razstava bo na ogled do 10. 12. 2015.
Tomov intervju na Valu 202 -
Tomo Križnar piše novo knjigo
Tomo Križnar piše novo knjigo
Datum: 22. avg. 2015 Dolžina: 16 min. 33 s.
Aktivist, ki mu nikoli ne zmanjka energije in je, tako se zdi, vedno v gibanju in odkrivanju, te dni sedi v mirnem, napol vaškem okolju na Gorenjskem. Kar, priznava, zanj ni enostavno. Tomo Križnar namreč piše novo knjigo, s katero bo še enkrat pozval k ohranitvi nedolžnih ljudstev, ki so sicer na geopolitični šahovnici prezrta in brez moči. A vsebina knjige bo le krajši del pogovora, večinoma bo Tomo govoril o migrantih, ki prihajajo v Evropo, in o prepogosto prezrtih vzrokih migracij.
Vabilo na okroglo mizo: BEGUNSTVO DANES IN JUTRI z uglednimi gosti
Evropska poslanka Tanja Fajon (S&D/SD) Vas vljudno vabi v četrtek, 16. julija 2015, ob 18. uri, v Kavarno SEM, Metelkova 2, Ljubljana na okroglo mizo BEGUNSTVO DANES IN JUTRI z uglednimi gosti:
Faila Pašić Bišić, častna ambasadorka medkulturnega dialoga Nina Gregori, Ministrstvo za notranje zadeve, Generalna direktorica Direktorata za upravne notranje zadeve, migracije in naturalizacijo Tomo Križnar, aktivist za človekove pravice, novinar, pisec in snemalec dokumentarnih filmov Klemen Mihelič, humanitarna ustanova H.O.P.E Suleiman Jamous, humanitarni koordinator JEM Andrej Šter, Ministrstvo za zunanje zadeve, vodja konzularnega sektorja
Zadnji delitveni ključ, po katerem naj bi Slovenija sprejela okoli 700 beguncev, je sprožil številne polemike in veliko negativnih odzivov. Predlogu slovenska vlada ni preveč naklonjena, prav tako ne velik del državljanov. V zavesti Slovencev se vse bolj ukoreninja prepričanje, da gre bodisi za islamske teroriste bodisi za neizobražene reveže, ki nam bodo odžirali delo in si pridobivali privilegije, do katerih niso upravičeni. Tovrstno neargumentirano in z dokazi nepodprto razmišljanje podpihuje ksenofobijo in ni skladno s temelji in vrednotami EU. Z uglednimi gosti želim odgovoriti na obstoječe stereotipe ter številna vprašanja, povezana z vzroki begunske krize in njenim reševanjem, odgovornostjo svetovnih in evropskih akterjev in pa o človeških obrazih beguncev, ljudi, ki v nagonu po preživetju iščejo pomoč v razvitem delu sveta.
Takoj, danes, ne jutri, potrebujemo novo politiko do žrtev klimatskih sprememb in vojn za nadzor naravnih viro v Afriki in še posebno v Sahelu in konkretno v Sudanu, kjer je bila na »demokratičnih volitvah« ravnokar ponovno »izvoljena« vojaška islamska fundamentalistična hunta Omarja Bashirja, za katerim je Mednarodno sodišče v Haagu že leta 2011 izdalo tiralico z obtožnico, da je kriv genocida v Darfurju. Množice begunjcev pred žejo, nasiljem, vsesplošno neprespektivnostjo, ki bežijo po avtocesti čez Saharo in Sredozemsko morje in se na najbolj dramatične načine utapljajo na našem pragu in so javno vse bolj izpostavljene končno v naših medijih, so nam sporočilo, da zunanja politika EU ne sme več podpirati lokalnih diktatorjev in elit v Afriki s katerimi si naši koristolovci in vojni dobičkarji delijo fantastične dobičke. In da moramo takoj, danes, ne jutri začeti podpirati soljudi, domačine, staroselce, indigene, aboridžine – ljudi od originala, da bodo mogli ostati doma in se preživljali z delom svojih rok in angažiranjem svojih potencialov in kapacitet , ne pa da so v boju za golo preživetje prisiljeni bežati v njim tuje in neprijazno okolje, v naše breme in slabo vest in vse bolj prisotne občutke ogroženosti in vsesplošne destabilizacije, ki načenja »cono udobja«.
Tej katastrofalni politiki se somišljeniki zoperstavljamo s produkcijo dokumentarnih filmov (Dar Fur – Vojna za vodo, Oči in ušesa boga – video nadzor Sudana … ) in vzgajanjem in opremljanjem domačinov z digitalno tehnologijo in satelitskimi povezavami na svetovni splet, ki jim omogočajo da sami kričijo na pomoč. Zadnje dve leti pa tudi z cenenimi droni z nameščenimi kamerami in lobiranjem za razglasitev področij z najbolj bogato kulturno dediščino, ki seveda ni materialna ampak jo vsak lahko opazi v staroselskih vrednotah sobivanja in sožitja v danih naravnih okoljih na žrtvenikih sveta, za neke vrste transnacionalne naravne parke, ki utegnejo rešiti staroselske družine podobno kot združbe goril in slonov v bolj varnih predelih Afrike.
Za uresničitev te ideje naša civilna pobuda potrebuje čim širšo podporo še občutljivih in dobronamernih prebivalcev Evropske Unije.