Author name: Gregor

Zdaj jih mučijo. Zdaj jih križajo. Zdaj jih ubijajo

Zdaj jih mučijo. Zdaj jih križajo. Zdaj jih ubijajo.

Spoštovani,

ni videti, da so samo Židje izbrano ljudstvo, sploh zdaj če pogledamo v Palestino ne. Niti da je samo Jezus božji sin, sploh če pogledamo v Ukrajino ne.
Če pogledamo v Sudan lahko vidimo, da smo ne samo božji sinovi, ampak tudi božje hčere, vsi.
Poglejte v Sudan in poslušajte Alex de Waala v “Demokraciji now”: 

Po ocenah agencij OZN v Sudanu beži pred vojno deset milijonov ljudi. Več kot petindvajset milijonov rabi takoj, ne v ponedeljek, takoj rabijo jesti. OZN Svetovni program za hrano prosi za dve in pol miliarde dolarjev donacij. In sporoča, da je do sedaj nabral samo pet procentov. OZN Unicef opozarja da bo v naslednjih mesecih do konca sušne dobe v Sudanu umrlo dvesto štirideset tisoč otok, če …

Profesor dr. Alex de Wall velja za največjega izvedenca za Sudan. Leta 1997 je kot mlad idealist uspel prepričati BBC da je najel letalo in ga ilegalno vtihotapil v obkoljeno in zapečatno enklavo Nubske gore, kamor zaradi državljanske vojne ni mogel nihče in noben novinar štiri leta. Ni pripeljal orožja ampak pet kamer, ki jih je razdelil prvim petim lokalnim prostovoljcem, da so začeli dokumentirati zločine proti človeštvu za Mednarodno sodišče v Haagu. Za African Rights je napisal knjigo “Nuba of Sudan facing genocid”, ki je še danese biblija vseh, ki nam je mar trpljenje nedolžnih staroselcev.

 Glejte moj nagovor na Svetovnem kongresu profesionalnih organizatorjev svetovnih kongresov IAPCO po najini zadnji vrnitvi iz Sudana 1.marca: 

Z Bojano in Ivanom Coresom smo bili zadnji, ki smo posneli štiristo osemdeset tisoč notranje razseljenih ljudi, ki so od začetka vojne med sudansko redno vojsko in paravojaško milico džandžavidov aprila lani, v tem času pribežali na osvobojeno ozemlje Sudanske ljudske osvobodilne armade (SPLA North), ki jo vodi predsednik Abdel Azis al Hilu.

Pol milijona staroselskih družin, ki se nočejo vdati domačim in tujim lovcem na sužnje, ki niti sami nimajo dovolj prosa in vode do prvega zelenja, je obremenilo skoraj pol milijona novih lačnih in žejnih ust. 

Nubska kultura ne dovoli zavrniti nikogar, ki prosi pomoči. Sploh pa ne ženske, matere z otroci, ki največ bežijo k njim, zato ker so Nubske gore zdaj v  totalnem kaosu, ki je zavladal v Sudanu, edino področje v Sudanu, kjer je še edino relativno varno. Ampak breme je preveliko. Zdaj bodo lačni vsi. In na pomoč ne sme in ne upa prihiteti nobena agencija OZN. 

Sedem let sva počela vse da bi priklicala vsaj OZN Svetovno zdravstveno orgnizacijo in o neskončnem trpljenju gobavcev v Nubskih gorah posnela dokumentarni film “Trohnenje 2022”. (https://www.rtvslo.si/tv/iskalnik?group=15&q=trohnenje)

Do tega trenutka, ko po cerkvah po Sloveniji in Evropski uniji in po celem svetu regljajo raglje, nama še ni uspelo … 

Naj vam bodo pričevanja in grozljive napovedi, kaj se lahko zgodi v Sudanu, ki vam jih pošiljava s pomočjo povezav, v uteho, če se boste danes, jutri in v ponedeljek prenajedli potice, šunke, hrena in pirhov …

Lep pozdrav. Tomo in Bojana

Zdaj jih mučijo. Zdaj jih križajo. Zdaj jih ubijajo Read More »

Novi koledar in rokovnik Ustanove Toma Križnarja: »Človečnost in nečlovečnost 2024«

Novi koledar in rokovnik Ustanove Toma Križnarja: »Človečnost in nečlovečnost 2024«

Časi so prelomni. Svet se preureja. V Sudanu je aprila izbruhnila nova vojna. Tokrat se pobijajo med seboj tisti, ki so do sedaj skupaj pobijali, iztrebljali in posiljevali najbolj nedolžne staroselce v Nubskih gorah, Modrem Nilu in Darfurju. Več kot sedem milijonov Sudancev je pobegnilo z domov. Toliko da jih sosednje države razen Republike Južni Sudan in Ugande ne sprejemajo več. Nihče ne poroča kaj se dogaja na meji s Čadom, zadnje novice so, da se afriško ljudstvo Mesalit v Darfurju sooča z genocidom. Zaradi naših prostovoljcev in komunikacijskih povezav, ki smo jih pomagali ustanoviti pa vemo, da je zdaj najbolj varno v Nubskih gorah in Modrem Nilu. Najbolj zato, ker vodi tam gibanje za osvoboditev pred militantnimi islamskimi nestrpneži in paravojaškimi milicami plačancev (džandžavidov), ki se bijejo za nadzor nad naravnimi viri in sužnji zdaj v Sudanu, predsednik SPLA North Abdel Aziz al Hilu.

Januarja, še predno je Sudan začel razpadati v prafaktorje, nama je Abdel Aziz al Hilu po sedmih letih čakanja ker je bilo prej prenevarno zaradi bližine vladnih sil in džandžavidov, omogočil, da sva na motorjih z vodiči in stražarji obiskala najtežje dostopno področje Kauniaro na jugovzhodu blizu Nila.

Naš novi koledar »Človečnost in nečlovečnost 2024« objavlja fotografije prvih evropskih fotografov v Kauniaru v letih po koncu 2.svetovne vojne in jih primerja s fotografijami, ki sva jih posnela sama tam pol stoletja za njimi.

George Rodger, Leni Riefenstahl in Antonio Cores so bili vsi šokirani nad nenavadno afriško kulturo v Kauniaru, še posebno pa nad posebnimi obredi čaščenja ljubezni in spolne moči vse vesoljne narave.

Kaj in kako dramatično se je vse spremenilo in kaj se ni spremenilo, bova z Bojano poskušala pokazati v našem novem dokumentarnem filmu »Pismo Evropi«

»Novi koledar Ustanove Toma Križnarja »Človečnost in nečlovečnost 2024« napoveduje kaj boste videli v »Pismu Evropi«

V Kauniaro se bova vrnila še pred Božičem zato da bova dokončala snemanje. Z nama bo tokrat sin fotografa Antonia Coresa, Ivan. Ivan je s hipi očetom in mamo prispel v gore leta 1977, ko je bil star šest let. Z nadvse gostoljubnimi staroselci so ostali štiri leta in ves čas snemali. Ivana ni vzgajala španska osnovna šola, ampak nubski vrstniki. Zdaj je star petinpetdeset let in se bo z nama prvič vrnil tja kjer je bil, kot pravi sam, najsrečnejši.

Kaj nama bo povedal ko se bo soočil z novo stvarnostjo?

 

Če želite sodelovati v naših akcijah, nas lahko podprete tako, da kupite naš koledar in rokovnik. S tem se boste pridružili našim prizadevanjem proti iztrebljanju najbolj nedolžnih živih ljudi. Istočasno pa tudi prizadevanjem proti duhovnemu trohnenju doma.  

Koledar Ustanove Toma Križnarja in humanitarne organizacije H.O.P.E. za leto 2024 lahko naročite s sporočilom na tomo.narocila@gmail.com, v katerem vas prosimo, da ne pozabite navesti vašega poštnega naslova, na katerega vam bomo koledar poslali. Na isti način lahko naročite tudi Rokovnik 2024, ki ga skupaj s koledarjem najdete v priloženih priponkah.


Koledar in rokovnik sta primerna za alternativno božično oz. novoletno darilo vašim sorodnikom in prijateljem, ki jim ni več do tradicionalnega obdarovanja. Prosimo sporočite nam njihov poštni naslov, na katerega bomo poslali pošiljko in svoj poštni naslov, na katerega vam bomo poslali račun. V teh časih velikih preizkušenj skušamo ohraniti medsebojno zaupanje, zato verjamemo, da boste račun plačali po prejetju pošiljke.


Cena koledarja: 9 EUR + poštnina 
Cena rokovnika: 9 EUR + poštnina

Dobava: sredi decembra
Plačilo na TRR Ustanove Tomo Križnar: SI56 0400 1004 8620 172
BIC: KBMASI2X

Prosim, pomagajte nam širiti to sporočilo.
Najlepša hvala za sodelovanje sopotniki.
Srečno novo leto! 

Bojana in Tomo

Novi koledar in rokovnik Ustanove Toma Križnarja: »Človečnost in nečlovečnost 2024« Read More »

Vabilo na javno vodstvo po razstavi “Ta svet v mojih očeh” in projekcijo dokumentarca “Trohnenje” 17. 10. 2023 ob 18.00

Vabilo na javno vodstvo po razstavi "Ta svet v mojih očeh" in projekcijo dokumentarca "Trohnenje" 17. 10. 2023 ob 18.00

Vljudno vabljeni

v Mestno galerijo Nova Gorica

v torek, 17. oktobra 2023, ob 18. uri

na javno vodstvo po razstavi Ta svet v mojih očeh

po kateri nas bodo popeljali avtorji Azad Karim, Tomo Križnar in Bojana Pivk Križnar.

Po javnem vodstvu bo ogled dokumentarnega filma Trohnenje (2022), kjer Tomo Križnar in Bojana Pivk Križnar
prvič primerjata trohnenje etike v tehnološko najbolj razvitem svetu s trohnenjem še živih ljudi v materialno najmanj razvitem,
najbolj napadanem, skritem in pozabljenem delu sveta.

Več o dogodku in o razstavi, ki si jo lahko ogledate do 26. oktobra TUKAJ:
https://kulturnidom-ng.si/events/javno-vodstvo-po-razstavi-ta-svet-v-mojih-oce/

Vabilo na javno vodstvo po razstavi “Ta svet v mojih očeh” in projekcijo dokumentarca “Trohnenje” 17. 10. 2023 ob 18.00 Read More »

Zahvala

Zahvala

Veliko vas je, ki ste nam zaupali in nas podpirali s svojimi prispevki, fizično, moralno, srčno in duhovno zadnjih deset let.

Najprej smo se vam zahvalili v špici na koncu filma. Ker pa vas je toliko in se kar izgubite med ostalimi zahvalami predstavnikom Sudanskega ljudskega osvobodilnega gibanja in vojske, ki so nas deset let varovali med napadi vladne vojske in različnih milic po zemlji in iz zraka, čutimo potrebo da se vam še enkrat zahvalimo tudi na tem mestu. Najlepša Hvala! To je tudi vaš film!

Vlada Batista, Janja in Jure Baznik, Nina Behek, Nataša Bernard, Matej Bernard, Suzana Bernetič, Julija Bešvir, Boris Boštar, Avgust Braatz, Marjan Cencen, Karmen Cunder, Gabi Čačinovič, Vid Červek, Andraž Čok Šarko, Marko in Aleksandar Džordževič, Miha Doles, Darja Erhatič, Brane Erjavec, Judita Eržen, Idris Fadul, Ana Fajmut, Gašperlin Franc, Lovro Gantar, Anita Garafolj, Matej Golob, Jožica Gramc, Melita Gramec, Alenka in Jure Hladnik, Maša Jazbec, Miran Mohor, Igor Jelovčan, Nada, Miha in Mišo Jensterle, Darja Jerman, Andrej in Babi Jošt, Jana Jureš, Elvira Juretič, Anja Kaughari, Marjan in Mira Kalan, Azad in Silva Karim, Simona Kavčič, Majda in Rudi Kern, Maja Kirar, Miha Klepec, Branka Kogoj, Franci Kokalj, Dušica Koporec, Marko Košnik, Rok Kovač, Brane Kovačič, Maja Križnar Grm, Jan Križnar, Francka Križnar, Milivoj in Lenčka Krpan, Žiga Kržišnik Mlakar, David Lah, Miha Lampreht, Joži Landa Bručan, Martina Lavrenčič, Marjana Lavrič, Gašper Lavrič, Matija Leonardi, Uroš Lesjak, Martina Leskovec, Borut Likar, Young Man in Vesna, Stane in Maruša Mali, Angelina Markovič, Miro Masten, Yona Meril Černe, Marjan Mihelič, Maja Mihelič, Eva Miler,  Gregor Miler, Drago Mislej Mef, Marko Močnik, Mateja Modrijan, Miran Mohar, Marko Murč, Vera Nagode, Simona Nagode, Beno Narobe, Janez Nebec, Aleš Ogrin, Pavle in Anka Oman, Nada Osovnikar, Karmen Osredkar, Vida Otič, Beata Ozmec, Mira in Katarina Papler, Peter Pavkovič, Janja Pavlič, Blaž Peršin, Špela Peterka, Lara Pivk Ogrin, Robi Pivk, Klavdija Pivk, Ljuba Pivk, Franjo Podnar, Darko Pokorn, Dragan Potočnik, Meta Purger, Vida in Alja Robič, Milan Rus, Iztok in Breda Sajko, Janja Simonišek, Sara Simšič, Agata Smrekar, Tanja Smrtnik, Ivka Sodnik, Marjan in Marta Sotlar, Maja Stare Mihelič, Fani Šega, Andrej Širca, Matej Škerl, Iztok Škofic, Ivko in Mojca Špendal, Vlado Špindler, Rok Štemberger, Andrej Švent, Maruša Tekavčič, sestra Terezija Pavlič, Nikola Todović, učenci, učiteljski zbor in tehnično osebje OŠ 8 talcev Logatec, Irana Uranič, Mirko in Marija Uranič, Janko in Kristina Uranič, Marija Urbas, Robert Verlič, Maruška Vidovič, Peter Virant, Anja Vrdlovec, Sebastjan Weber, Lidija Zajec, Rudi Zaman, Lucija Zlodej in Srečko Šorli, Anton Zobec, Domen Zupan, Klemen Zupan, Monika Žagar, Julija Žerovnik, Maja Žerovnik, Uroš Žerovnik, Miloš Žvan, Rafko Žerovnik

Zahvala Read More »

Slovenska premiera našega novega dokumentarnega filma »Trohnenje 2022«

Slovenska premiera našega novega dokumentarnega filma »Trohnenje 2022«

Slovenska premiera našega novega dokumentarnega filma »Trohnenje 2022« bo v torek, 8. novembra, ob 18.00, v Kinu Šiška.

Ne bo rdečih preprog, niti dekoltejev, niti kozarcev z visokimi peclji. Namesto šmink se bo po filmu ob 20.00 začel dobrodelni koncert

»(T)rohnenje 2022«.

Dogodek povezuje Liza Marijina (iz slovenskega igranega filma »Prasica, slabšalno ime za žensko«)

 Častni pokrovitelj dogodka je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.

✦ 16.00–17.00 projekcija filma Nuba čisti ljudje (2000) (62′) – vstop prost @ Komuna

✦ 17.00–17.30 predavanje Toma Križnarja – vstop prost @ Komuna

✦ 18:00 projekcija filma Trohnenje (2022) (56′) – vstop prost @ Katedrala

✦ 20.00–23.00 koncertni del  – vstopnina 15 eur @ Katedrala

V dokumentarnem filmu »Trohnenje 2022« avtorja Tomo in Bojana Križnar prvič primerjava trohnenje etike v najbolj tehnološko razvitem svetu s trohnenjem še živih ljudi v materialno najmanj razvitem, najbolj napadanim, skritim in pozabljenem delu sveta.

Tam v »srcu teme« v Afriki se v novem »The Scramble for Africa« in v novih vojnah na novih hrbtih lokalnih sužnjev vojakov bijejo vse svetovne sile. Področje Nubskih gora in Modrega Nila pod nadzorom borcev proti suženjstvu v Sudanski ljudski osvobodilni armadi (SPLA North) je odrezano od sveta in zapečateno v marginalo.

Nobena agencija OZN in/ali nevladna humanitarna organizacija uradno ne sme na področja, kjer se zaradi vojn, nenehnega stresa in vsesplošnega pomanjkanja ponovno širi gobavost. Gobavost, ki je sicer povsod drugje po planetu že pod kontrolo leta 1977 razvitih  zdravil.

Ta zdravila so tri vrste posebnih antibiotikov. Te tri vrste antibiotikov proizvaja samo korporacija Novartis. Novartis vse do zadnje tablete »free of charge« dobavlja Svetovni zdravstveni organizaciji. Svetovna zdravstvena organizacija razpošilja ta zdravila v vse države podpisnice konvencij OZN in tudi v Sudan. Ampak v Sudanu so islamski nestrpneži 24. oktobra 2021 z vojaškim udarom ponovno ugrabili oblast. Nova sudanska vlada podobno, kot prejšnje sudanske vlade, Svetovni zdravstveni organizaciji v Kartumu ne dovoli spraviti zdravila v Nubske gore in Modri Nil. To pa zato, ker se uporne družine staroselcev, organizirane v SPLA North, nočejo vdati arabizaciji niti se umakniti v taborišča beguncev pod nadzorom agencij OZN onkraj meje v Republiki Južni Sudan. Predsednik SPLA North Abdel Aziz al Hilu se še naprej bori za osnovne pravice in zahteva odpravo šeriatskega prava ter enakopravnost vseh ver in etičnih skupin –  ali pa odcepitev in razglasitev svoje države.

Svetovna zdravstvena organizacija že peto leto trdi, da ne more posredovati zdravil, zato ker ne sme tvegati življenj svojih delavcev v Sudanu.

Podobno kot Svetovna zdravstvena organizacija se tudi Evropska unija, Vatikan, Združene države Amerike kljub deklariranemu humanizmu že pet let ne odzivajo na naše dokumentarne posnetke in vse mogoče naše apele. 

Gobavost, ki razkraja etiko, se podobno kot gobavost, ki trohni telesa – očitno najprej diagnosticira z neobčutljivostjo.

Zato, ker smo priče, da gobavci še naprej živi trohnijo in nam umirajo mladi in stari soustvarjalci dokumentarnega filma Trohnenje 2022 v sodelovanju s slovenskimi neestradnimi glasbeniki in Kinom Šiška, vas še občutljive vabimo na dogodek (T)rohnenje 2022 in dobrodelni koncert, na katerem bomo rohneli na pomoč najbolj nedolžnim in najbolj ogroženim soljudem. 

Pred tem bo ob 16.00 v Kinu Šiška tudi projekcija našega prvega dokumentarnega filma »Nuba, čisti ljudje« iz leta 1999. 

Na obe projekciji, tudi na premierno, lahko pridete zastonj. Vstopnico za dobrodelni koncert pa, prosimo, kupite na: https://www.kinosiska.si/dogodek/trohnenje/

ZA NEUČAKANE: Trohnenje 2022 si lahko tudi že prej ogledate na Festivalu slovenskega dokumentarnega filma v Portorožu v četrtek, 27. oktobra, ob 13.00. 

Vsa zbrana sredstva od vstopnic in prostovoljnih donacij, ki se bodo zbirale na kraju obeh dogodkov, bodo nakazana Ustanovi Toma Križnarja in namenjena nakupu terenskega vozila za prevoz gobavcev v bolnico Mother of Mercy v Nubskih gorah, ki jo vodi dr. Tom Catena.

Glej napovednik:

TISKOVNA KONFERENCA O (T)ROHNENJU 2022 bo v torek, 25.oktobra, ob 11.00, V KINU ŠIŠKA.

 Prosimo, širite to sporočilo

Hvala! Tomo in Bojana Križnar

Slovenska premiera našega novega dokumentarnega filma »Trohnenje 2022« Read More »

Predstavitev Bojane in Toma Križnarja

Predstavitev Bojane in Toma Križnarja pred projekcijo njunega dokumentarnega filma Trohnenje 2022 v Gledališču na Jesenicah

Bojana in Tomo sta avtorja novega dokumentarnega filma »Trohnenje 2022«

Kaj poskušata sporočiti že naslovu tega filma, ki sta ga snemala v Evropi in Afriki deset let?

Tomo si je na Srednji tehnični šoli v Kranju, Strojni fakulteti v Ljubljani in Visoko ekonomsko komerciani šoli v Mariboru obljubil pridobiti v svojem življenju tri lepe stvari.

Prvič: najlepši avto.

Drugič: najlepšo hišo.

In tretjič; najlepšo žensko.

Potem je šel – ko je dobil potni list – v Afriko in vse prioritete so se spremenile. Zakaj?

Kaj je Tomo čutil, da mora nekje obstajati in iskal od tistega upornikov polnega leta 1968 dalje. In kaj je našel?

 

Bojana je Tomova žena. Od kar sta se s Tomo pred desetimi leti srečala, skupaj poročata iz najbolj zlorabljenega, zaničevanega in pozabljenega kontinenta. Je novinarka in učiteljica in tudi mati.

Film »Trohnenje 2022 je Bojanin in Tomov otrok. Rodil se je iz ljubezni, potem ko je Tomo že obupaval da ne bo nikdar našel kar res išče.

Bojana in Tomo ne samo potujeta v najteže dostopne kraje na planetu, snemata in fotografirata in režirata filme in pišeta v časopise in revije in izdajata knjige in poročata na predavanjih najširši javnosti. Zasledujeta tudi politike in lobirata pri najbolj izpostavljenih in vsem znanih soljudeh z močjo, ki se ponašajo. da delajo za demokracijo, človekove pravice in varovanje narave.

Kličeta na pomoč najbolj nedolžnim soljudem, ki si sami ne morejo več pomagati. Najbolj ogroženim staroselcem, ki so preživeli vso zgodovino lova na sužnje in politike »Ubij sužnja s sužnjem« in vztrajajo in še naprej branijo tudi z orožjem svoje družine v naravnih trdnjavah v Nubskih gorah in na osvobojenih ozemljih Modri Nil v Sudanu.

V dokumentarnem filmu Trohnenje 2022 boste videli in slišali kako sta našla trohneti še živih teles gobavce in kako se je odzvala nanje »mama« Evropa, agencije OZN in dobri ljudje.

Po pet in petdesetih minutah filma bosta odgovarjala na vaša vprašanja.

Vmes bosta poskušala tudi povedati vse tisto kar lani nista uspela stisniti v film.

Iskreno vam bosta povedala tudi kako so film sprejeli na svetovni premieri, ki jo tokrat nista organizirala v Kanu, niti Berlinu in Amsterdamu, ampak med gobavci, ki jih zdravita s pomočjo prijateljev v Afriki. In kako je film sprejet v Sloveniji in Evropi. In po čem vidita, da sta si vojni v afriškem Sudanu in v Evropi podobni in po čem se razlikujeta. In kaj nameravata po vseh izkušnjah zdaj.

Vabljeni vsi, ki vas ni strah resnice. Tomo in Bojana

Predstavitev Bojane in Toma Križnarja Read More »