Author name: Gregor

Ljubezen moja zdaj sem prebral tvoja pisma in sem zdaj ful ganjen. Sicer pa do konca izčrpan – ker sem se zadnje dni gnal po hribih do konca, do konca izkoristil svoje sile in tako kot lani ne morem iz horizontale v vertikalo  Zvija me v črevih in pljučih in glavi. Bledem, trapam, zmešan sem –  zgleda da se je moje telo že nekoliko adaptiralo in naučilo kako premagovati vse te parazitske bakterije in viruse. Ki uživajo v svoji simbiotski diktaturi z domačini, da ti komaj ležejo vsi slabotni in brez energije, razen kadar se napijejo piva iz prosa. Letos sem se prepričal da so šibki in videti leni tudi zato ker vsi po vrsti od otrok do starcev delijo z prašiči in kravami tudi posebej zajebane trakulje. 

Ko sva pred cca tisoč leti govorila zadnjič po messengerju v Kaudi, me je v terencu ves siten čakal župnik  Zakaria in s priganjanjem z jemanjem telefona nerviral tudi Nimery. Nisem ti utegnil povedati niti da smo v bolnico Mother of Mercy v Gidel z najbolj zagamanih gora  stransportirali ne samo najbolj strohnjeno Royo (ženo in mati z našega koledarja), ampak tudi dva njena otroka. In se štiri druge otroke, ki jih je prav tako okužila Roya v isti vasi Tubrong. 

Ni bilo časa povedati kake drame so se dogajale vrh gora iz skal črnega granita preden je Royo spustilo iz krempljev tradicionalno plemensko vraževerje. In tudi cisto navadno najbolj zajebano afriško trgovanje  s  črnimi sužnji. Ne samo družina, cela vas je nagajala in protestirala in blokirala in … na koncu prodajala mamo do katere bi lahko cutili največje usmiljenje, pa niso leta in leta ko so jo gledali razvijati lepro in elefantasis in vohali smrdeti tam v votlini med skalami naredili nič vsej siceršnji nubski kulturi ki zahteva najprej poskrbeti za najbolj ranljive.

Sama Roya je trdila da ne gre zato ker ve da v katoliški bolnici gobavce žive sežigajo. Rekla je da ve da bo kmalu umrla – a da hoče umreti doma in biti pokopana v svoji zemlji.

 Po treh dneh prepričevanj v tej vasi kjer so mi lani dali piti strupeno vodo da sem potem obležal zaradi vrtoglavice, sem spodaj v misionu podkupil in pripeljal gor pol dneva peš skozi neznosno vročino in veter tri SPLA vojake, ki so se za vsak po cca tri dolarje strinjali da je Royo treba privezati na pograd in  odnesti v savano kjer je Zakarijev mision na silo. Spet smo celo noč čakali da trde skalnate buče dojamejo da še bolj trda gorenjska skala ne bo odnehala. In nato se je zjutraj pokazala in prišla iz koče Roya sama od sebe. 

Meni se je zdela lepa kot Marija. Lepša kot Marija. Župniku Zakariji v Lugiju sem zato kasneje, ko je bilo vse končano, predlagal da bi v njegovi cerkvi kip brezmadežno bele anglosaskojudovske Marije odstranili in ga zamenjali s sliko  črne trohneče Roye na nasem koledarju. 

“Why not” je odgovoril.

In to v objektiv moje kamere! 

Po tem sva bila nekaj ur prijatelja. Zdelo se mi je da sem mu pomagal transcendentirati vsaj nekaj tega kar ima proti tujcem. Recimo, da so zanj vsi delavci OZN kriminalci.  Zdelo se mi je da se razumeva in da tudi on, ki so ga poslali za semeniščnika starši, zdaj pa ga skof ki vidi njegove predvsem logistične posobnosti želi poslati študirati ekonomijo, ve da nismo vsi belci isti. Dokler ni spet začel s svojim triki kako bi mi izplenil čim več denarja.

Vse to zdaj ni več pomembno. Najbolj važno zdaj se mi zdi da smo dokazali, da lahko premagamo svoje strahove in s tem sami sebe.

Vsi smo bili zadovoljni. Tudi Jakob ki ni sodeloval, ampak je vse večere vmes s sposojenim projektorjem kazal nas kratki film o gobavosti v gorah – skupaj s propagandnim nagovorom sudanskega predsednika Hamdoka na njegovem prvem obisku na 9.januarja v teh upornih gorah in dobrodošlico predsednika upornikov Abdel Aziza, ki vztraja v svojem prizadevanju za ločitev  vere od drzave oziroma razglasitvi neodvisnosti če na pogajanjih v Jubi prvo ne bo dosegljivo. 

Kar me najbolj skrbi je Numeryju zdaj tisti vaščani ki so Royo pomagali nositi čez prepade, nenehno sledijo in grozijo da ga bodo ubili če ne bo od mene izvlekel in tudi njim jim dal nekaj denar. 

Plus: ko nas je z Royo odpeljal župnikov avto – edini avto na področju velikem kake pol Slovenije – so v majčken medical center v Lugi asistentu Yousifu prinesli moža, ki se je nenadoma začel zvijati od bolečin in bruhati kri. 
Ta oče enajstih otrok je umrl naslednji dan ko smo mi obtičali v katoliški delavnici v Kauda fog ker nam je crknil oljni filter. 

Dan po pogrebu sem šel k obema ženama in sirotam ….

Včeraj sem bil še na enem grobu. Od gobavca Komija v vasi pod koptsko  cerkvico iz blata in slame na gori Acheron. Komi, katerega sliko sva tudi objavila v našem koledarju 2020, je umrl avgusta. Po besedah njegovega brata za nečem kot pljučnica ker medicinski asistent  Yunis medicinskem centru poleg ni po božicu dobil nobenih  več zdravil od nemških zdravnikov. V njihovo bolnico pol dneva dalec v Luere pa ga niso mogli spraviti ker več dni niso mogli dobiti nobenega vozila.

 Družini sem pustil koledar z njegovo in tvojo sliko in dal cca 5 $ – prostovoljno! Vsi se te spominjajo in te lepo pozdravljajo in vabijo nazaj. Obljubil sem da bova prišla spet decembra.

Alenkino donacijo za ozdravitev Komija 190 Eur sem zato dal za hrano za Royo v bolnici Mother of Mercy  – ker je sestra Cecilija brez denarja ni hotela sprejeti. Roya je s to donacijo preskrbljena za celo leto kolikor mora pod nadzorom jemati antibiotike. Royi in njenemu 7 letnemu letnemu sinu in bratcu bo kuhala v tistem peklu od leprozorija v kotu ob ograji bolnice s po tremi bolniki na pogradih, 10 letna hči Samira.

Ves čas smo dokumentirali in registrrali nove gobavce na vseh treh gorah: Lomon, Acheron, Tacho. Nimery ima spisek vec kot 40 gobavcev, ki rabijo takoj zdravljenje v Samo njegovem področju Lomon. ker se pripravlja napad plemena Moro na pleme in gori Achero Andrew trdi da ni uspel preštet in podokumentitati  goba v Acheron. Andrew te pozdravlja a je videz zelo ubogi. Yunisa nisem srečal. 
Jajob je ostal na girah in dimumentira naorj. 

Sestra Cecilija je izrazila da se bo vrnila sama in vozila gobave v Mother of Mercy.

Ljuba, pokazali smo jim kako je treba delati  – zdaj bodo ookazalice smo jih kaj naučili, ali jim gre res samo za osebne koristi!!!!

Ostati  bi moral dalj.

Ne morem več tipkati tole  tudi zato ker sem polomil očala in rezervne izgubil. 

Prosim kar razpošlji tole nedokoncano kot ne in pripni zraven naš koledar 2020  – morda se kdo se odloči in nas podpre s nakupom. Saj sem – poleg tebe draga, imel v mislih in srcu več vas, v resnici vse, ki verjamem, da ste  se občutljivi in živi . 

Kaj bi dal, da bi čim več vas, stotine in  tisoče vas, in milijone in milijone soljudi, ki sem jih srečal tistih sedem let potem  ko sem na biciklu pobegnil v največji svoji krizi okoli sveta in so mi na vse mogoče načine pomagali ohraniti zaupanje   vrsto življenja homosapiens. Kaj bi dal da bi vsi imeli privilegij in prestiž doživljati to kar je dano nama. 

Eno leto življenja od tega kar mi še ostane sem takoj  pripravljen trgovati in žrtvovati v zameno da se Maja, Lara, Melita in Jan znajdejo tukaj v taborišču diocese El Obeid vsaj med nubskimi begunci v Republiki Južni Sudan. 

Prosim piši logistiki ameriških Samaritanov v Jubi, da sem se vrnil z gora v Yido in da bom  prišel čez pol ure v njihov compound  in da bom v danih razmerah zelo hvaležen za free flight v Jubo. Prosim ne rezerviraj nič za naprej v Kampalo. Prav želim si sedemnajst ur sedeti na avtobusu in nič matrati, nič več marsirati s seštimi kamerami in dronom, ampak samo gledati skozi okno soljudi, ki imajo srečo da živijo v tropskem raju,  in nič več naprezati, le podoživljati in prebavljati in čakati da se mi odstre kaj se je ta dva meseca med skalami in peskom sploh dogajalo v resnici.
Tvoj in vaš Tomo